Dobro jutro!

Upam, da ste se prijetno odpočili v 6.2 urah spanja. Vreme je sončno in danes bo do 21°C. Bi želeli na poti do službe vašo najljubšo kavo z dodatkom smetane in cimeta, kot po navadi?

Odprite oči, AI* svet je pripravljen na nov dan. Pa vi?

Tekoča komunikacija (customer service & predictive marketing) pametnih naprav in človeškega faktorja z namenom lažjega zadovoljevanja od najbolj osnovnih potreb do poglobljenih izzivov že trka na vrata. Za večino stvari, za katere menite, da gre za “umetno inteligenco”, so po navadi samo klepetalnice oziroma t.i. “chatboti”.

Od nevronskih mrež do Siri in naprej…

Področje AI je v zadnjih desetih letih izjemno napredovalo, kajti iz senc spletnih in mobilnih tehnologij za podporo strankam je velik preskok v strojnem učenju z vrsto metod, ki jih imenujemo “globoko učenje”. Z vzpostavitvijo nevronskih mrež na zmogljivih računalnikih z dovolj zbranimi podatki, smo tako lahko pričeli z reševanjem pomembnih tehničnih izzivov. Razvila se je tehnologija za zaznavo govora, strojno prevajanje, obdelava šumnih podatkov – slik, zvokov in jezika. Danes so na voljo v izdelkih gigantov Google, Facebook, Microsoft ipd. Vsak izmed nas je zagotovo že uporabil Google photos, Google translate, Bing translate, Amazonov echo ali Applovo Siri, vendar ta tehnologija se nadaljuje tudi na drugih področjih industrije, kot so avtonomna vozila na primer.

Vendar je še ogromno izzivov, ki so ostali nerešeni in so pomembni za prihodnost. Dosedanje tehnike podatke obdelujejo površinsko in so prešibke za nadzor zapletenih pojavov. Vsi poznamo pregovor “meje mojega jezika, so meje mojega sveta“, ki v AI še posebej drži. Jezik, v katerem razmišlja in se odzivajo računalniki, so dodobra raziskani (programski jeziki), manj raziskano pa je področje “sveta”, ki ga vidi računalnik. S tem dojemanjem in širino računalniškega “sveta” so tesno povezane vse nadaljnje rešitve, ki nam bodo pomagale pri vsakodnevnih opravilih.

Kaj pa to pomeni za oglaševalce in medije?

Veliko podatkov imamo na voljo o obnašanju potrošnikov na spletu, zato lahko segmentiramo ciljno publiko glede na različne izbrane parametre, od statusa, nakupovalnih navad, interesov ipd. Na voljo je vrsto orodij, ki nam omogoča spremljati svetovne medije v realnem času – eden izmed njih je tudi http://eventregistry.org, ki omogoča hkratno obdelavo besedil v več kot sto jezikih iz katerih na podlagi ključnih besed ustvari dogodke, ki se podaljšujejo v daljše zgodbe informacijskega svetovnega dogajanja. Vendar več kot vemo, bolj se zavedamo problematike!

 Vprašanja, ki ostajajo odprta so:

• izguba zasebnosti oziroma izguba nadzora nad osebnimi podatki – prevelika industrija za trgovanje z osebnimi podatki in deležnikov, ki nasprotujejo ščitenju zasebnosti
• verodostojnost informacij – sploh na strani medijev, ki spreminjajo vsebino, da jo ustvarijo zanimivo, viralnost informacij, pa je težko nadzorovati in omejevati
• ukrepi gigantov (Google, Facebook) za ohranjanje kakovosti oglasnega prostora 
• moderno politično spletno oglaševanje in nadzor (nedavne volitve v ZDA)
• v Sloveniji še ni ukrepov, ki bi bili sprejeti na evropski ravni

Ne gre za vprašanje algoritmov, ki jih je programiral človek…

Ali se lahko računalniki naučijo in sami sklepajo, kaj točno si zaželimo v realnem času ter ali bomo znali temu tudi slediti in tudi v to zaupati ter do kakšne mere? Npr. Nvidia je svojo avtomobilsko umetno inteligenco v celoti prepustila strojnemu učenju iz opazovanja človeških vzornikov, brez programiranja. Sistem so že testirali v New Yerseyu in na Švedskem, kjer je teste opravil brezhibno, vendar dovoljenja za splošno testiranje še niso dobili – morda zato, ker ne znajo razložiti, kako avtopilot v bistvu deluje!

Pojasni prosim!

25.5.2018 bo pričela veljati tudi “Pravica do pojasnila” z uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (GDPR), kar pomeni, da bo na zahtevo posameznika vse strojne odločitve o njem treba razložiti! Ali to pomeni, da bo v ne tako oddaljeni prihodnosti za postavitev diagnoze in terapije pacient lahko poleg pojasnila zahteval še mnenje druge umetne inteligence? Govorimo o odločitvah umetne inteligence brez sodelovanja človeka. Ne moremo namreč presoditi kako je umetna inteligenca preko posameznih algoritmov prišla do zaključka, npr. katero terapijo predpisati svojemu pacientu. Zdravniki se sklicujejo na osebno presojo, ki je lahko v primeru napake kaznovana. Kaj pa umetna inteligenca? Morda se lahko celo pravilneje odloči kot doktorski konzilij, vendar ali se lahko na to zares zanesemo in upoštevamo pri tem človeški faktor in čustva?

Po-po-povečana resničnost?

Že lani je Tim Cook namigoval na pomembnost tehnologije obogatene resničnosti (Augmented Reality; AR), posebej za pametne telefone, ki jih uporabniki neprestano nosijo s seboj. Patentni zahtevek nosi naslov »Zemljevidi z obogateno resničnostjo« (Augmented reality maps), kar jasno nakazuje, da Apple tehnologijo pripravlja za naslednjo generacijo zemljevidov Apple Maps. Igra Pokemon Go je bil lep primer vsebine povezane z igro, vendar se je potrebno zavedati tudi teže projektov, ki se nam obetajo. Tovrstni programi bodo morali analizirati zajeto sliko oziroma video posnetek, natančen geografski položaj, smer v katero kaže tipalo in celo nagib naprave, da bo pravilno prikazala prekritje z grafiko. Vse skupaj bo morala procesirati lokalna strojna oprema ali pa posredovati podatke in rezultate proti zalednim strežnikom v oblaku. V vsakem primeru pa to predstavlja veliko obremenitev za procesiranje in komunikacije, kljub trenutno visoki zmogljivosti najnovejših telefonov.

Kako bo to vplivalo na naše življenje in službe pa zahteva še kar nekaj branja, zato si kratek prispevek o tem lahko preberete tukaj. 

AI* – Artificial Intelligence ali umetna inteligenca 

AR* – Augmented Reality ali povečana resničnost