
Cross-device ciljanje za večji izkoristek oglaševanja
Vam je kaj znan naslednji potek? Na poti v službo me pritegne zanimiv oglas na priljubljenem mobilnem novičarskem portalu. Kolikor mi dopušča čas si na hitro ogledam ponudbo najnovejših tekaških copat in si pošljem opomnik, da popoldne preverim še ostalo ponudbo. Popoldne grem prek domačega prenosnika neposredno na stran spletne trgovine, si za primerjavo ogledam še dve konkurečni ponudbi in na koncu opravim nakup. Sklenjen posel! Vodja spletne trgovine na podlagi podatkov sklepa, da se je nakup zgodil po direktni poti in da gre verjetno za kupca, ki je imel že predhodno izkušnjo z njihovo znamko, nima pa podatka da gre za istega kupca, ki je v jutranjih urah samo kliknil na oglas in nič kupil.
Dejstvo je, da danes povprečni uporabnik dostopa do spleta prek različnih naprav in med njimi je vedno več mobilnih. Zato se je pojavila potreba po t.i. cross-device ciljanju, ki tržniku pove, da je oseba, ki uporablja mobilni telefon zjutraj, tekom dneva prenosni računalnik in zvečer tablico ena in ista oseba. In tukaj lahko nastanejo velike razlike. Po naših dosedanjih izkušnjah je uporaba cross-device ciljanja koristna vsaj v dveh pogledih: kot prvo na ta način zaradi celostnega pogleda na uporabnika zmanjšamo t.i. ad waste – vsaj za 20% – bolj učinkovito dosežemo našo ciljno skupino. To še posebej velja za retargeting; pri eni od zadnjih kampanij smo na ta način povečali retargeting bazo za 40%! Kot drugo pa se pomembno tudi zmanjša čas za izvedbo in upravljanje oglaševanja. Tako ni treba več ustvariti ločenih postavk za mobilne naprave, prav tako je poročanje enotno ne glede na naprave.
En uporabnik, več IDjev
Cross-device ciljanje uporablja dve različni metodologiji. Prva je t.i. deterministična, kjer sistem uporabnika identificira na podlagi login podatkov. Tovrstna možnost je bolj kot ne omejena samo na Facebook in Google. Vsi ostali pa si morajo pomagati s t.i. verjetnostno metodologijo kjer sistem na podlagi algoritmov in verjetnosti ugotavlja “identiteto” uporabnika. Natančnost prve metodologije je praktično 100%, pri verjetnostni pa nekoliko manj in sicer nekje med 70-90%.
- Posted by Damjan Planinc
- On 20.12.2016
0 Comments