Programatično oglaševanje postaja zasičeno z agencijami, blagovnimi znamkami, založniki in prodajalci, ki se zavzemajo za “čistko” dobavne verige (supply chain) in ena izmed teh pobud je tudi ads.txt. IAB-jev Tech Lab je maja letos razkril, na kakšen način se lahko oglaševalci in agencije z uporabo ads.txt (Authorized Digital Sellers) izognejo nezakonitim prodajalcem oglasov, ki arhivirajo inventarja in ponujajo lažne domene.

Kje se je vse skupaj začelo?

IAB in Google raziskave (Business Insider, 2017) so poročale o tisočerih neavtoriziranih “exchangov” znotraj borz, kot so AppNexus, AdEx, PubMatic, Oath (BrightRoll) in druge. Pravzaprav se milijoni “slepih” prikazov oglasov prodajajo na borzah za založnike (zaradi 3rd party vdora).

Kaj je torej ADS.TXT in kako deluje?

Gre za tekstovno datoteko potrjeno s strani združenja IAB, ki zagotavlja založnikom in ostalim platformam, da izločijo škodljive poskuse prodaje oglasnega prostora z namenom prikazovanja lažnih domen in drugih zlorab. Založniki morajo naložiti datoteko na spletni strežnik, prav tako programatične platforme vključujejo ads.txt datoteke, s katerimi potrdijo inventar pooblaščen za prodajo. To omogoča oglaševalcem in agencijam, da preverijo veljavo in s tem potrjeno kakovost inventarja, ki ga zakupujejo.

Kateri so drugi načini za preverjanje avtorizacije ADS.TXT? 

Naj vam predstavimo primer: Oglaševalec / agencija programatično zakupi oglaševanje na HuffPost-u, vendar je skeptičen glede kakovosti inventarja.  Če HuffPost uporablja ads.txt, je kupec avtomatsko povezan z huffpost.com/ads.txt in tako prejme informacijo, da je borza avtoriziran prodajalec HuffPost inventarja.

To poletje, je IAB Tech Lab lansiral “pajka”, ki preverja ads.txt datoteke in jih zbere s spletnih strani založnikov. To omogoča agencijam in oglaševalcem hiter pregled kakovosti inventarja med več založniki naenkrat.

Zakaj je to tako pomembno?

Nepooblaščena prodaja inventarja je glavni dvom  v programatičnem oglaševanju. Če kupec neposredno ne vstopi v stik z založnikom, velikokrat težko ugotovi, kateri SSP-ji imajo pooblastila za prodajo posebnega inventarja. Ustvarjanje depozitarja pooblaščenih prodajalcev bi moralo pomagati kupcem ugotoviti, katera programska podjetja imajo zakonit dostop do inventarja, ki ga iščejo.

S porastom programatičnega zakupa pa je situacija na tem področju postala kritična. Po podatkih poročila IAB Europe za leto 2016 je trg programatičnega prikaznega oglaševanja v Evropi zabeležil 42,7 odstotno rast ter v letu 2016 dosegel 8,1 milijarde EUR. Poročilo tudi razkriva, da gre 50,1 odstotka sredstev za prikazno oglaševanje preko programatičnega zakupa. Zato ne preseneča dejstvo, da so blagovne znamke, še posebej pestižne, v nevarnosti, da se znajdejo na neprimernih spletnih straneh.

So kakšne pomanjkljivosti?

Odvisno na kateri strani ste:). Za SSP-je, ki nezakonito preprodajajo svoj inventar, bi ta pobuda ogrozila poslovanje, saj bi opozorila kupce na njihovo “sivo cono” poslovanja. Teoretično to pomeni, da bo vsaka takšna zahteva blokirana, kaj pa se bo dogajalo v praksi in kako bodo te pajke prelisičili, bomo videli kmalu.

Kaj pa varstvo podatkov v EU? 

IAB EU je pripravila prvi dokument, ki poziva k izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov – GDPR (General Data Protection Regulation), ki si prizadeva ustvariti usklajen okvir varstva podatkov v celotni EU in s tem posameznikom vrniti nadzor nad lastnimi osebnimi podatki, hkrati pa narekuje stroga pravila za tiste, ki podatke obdelujejo znotraj in zunaj EU.

Najbolj pomembno je, da blagovnim znamkam zagotovimo primerno vsebino pri zakupu transparentnega in kakovostnega oglaševalskega prostora pri založnikih ali spletnih mrežah. S preusmeritvijo fokusa iz tehnologije na medij oziroma na njihovo ciljno skupino imajo tako blagovne znamke najboljšo možnost, da v potrošnikih ponovno vzbudijo emocije.

Več si lahko preberete tukaj.