Imajo manjši spletni mediji lahko več od nativnega oglaševanja kot veliki?
V zadnjih letih se pozornost obiskovalcev oziroma uporabnikov spletnih mest postopoma zmanjšuje. To pomeni, da se obstoječi portali in upravljavci spletnih mest potegujejo za vedno nižjo koncentracijo uporabnikov. Možgani v svojem selektivnem zaznavanju pogosto preprosto spregledajo prikazne oglase ali benerje. Pred nekaj leti ste lahko z dovolj dobro vidnim (beri dovolj visoko pozicioniranim) oglasom ob strani ustvarili veliko klikov, to danes postaja vse manj uspešno.
Oglaševalci seveda to opažajo enako kot veliki mediji, ki so te oglasne prostore prodajali po najvišjih cenah. Da pa ne bi izpustili tega kosa oglaševalskega dohodka, so mediji postali iznajdljivi in ponekod so “fiksni” oglaševalski prostori postali zelo ne-fiksni, ko iz malega nastane veliko, ali pa oglas zasede kar več kot pol strani zaslona. Če berete članek kot uporabnik na zelo obiskanem spletnem mestu, se lahko zgodi, da vaš tok branja prekine celozaslonski oglas. Da o neskončnih pozicijah priporočenih vsebin na dnu strani nekaterih medijev sploh ne govorimo …
(NE)RELEVANTNOSTI
Čeprav so takšni oglaševalski manevri verjetno precej moteči za veliko število uporabnikov, ga nekaj črnih ovc privede do skrajnosti, tako da oznako X postavijo na nepričakovano oziroma nestandardno mesto. Skratka gre za zavajanje uporabnika. Če na splošno domnevamo, da je odrešilni križ v zgornjem desnem kotu, se lahko pri tovrstnih oglasih kaj hitro zgodi, da je oznaka zgoraj levo ali desno spodaj ali kje drugje na samem oglasu ali celo izven njega. Ko ga končno najdete, si kot uporabnik oddahnete in tudi oglaševalec, ki želi na tak način prodajati svoje izdelke oziroma storitve, verjetno ni srečen. Stopnja “bounce rate-a” v teh primerih resnično pove vse in se je ne da primerjati z drugimi kakovostnejšimi kampanjami preko katerega koli kanala že.
ISKATI IN NAJTI POZORNOST SKOZI BLIŽINO OBLIKE IN TEME
Nativno oglaševanje ima kot oglaševalski format vse pomembnejšo vlogo. Za razliko od prikaznih oglasov tu poudarek ni na velikem kontrastu z uredniško vsebino, ravno nasprotno: oglasi so prilagojeni postavitvi oziroma izgledu strani založnika/medija tako, da jih na prvi pogled ni mogoče ločiti od uredniškega dela. Samo oglaševalska oznaka (običajno gre za napis SPONZORIRANO) kaže, da se za prispevkom skriva oglaševalska namera. Nativno oglaševanje govori o skladni izvedbi bralnega toka, o harmoniji uporabniške izkušnje. Uporabnik namreč ne sme ostati le znotraj svojega obsega tem, temveč se mora v vznemirljivo vsebino tudi globlje in globlje poglabljati.
KAKOVOSTNO NATIVNO OGLAŠEVANJE ZALOŽNIKOM/MEDIJEM PONUJA ŠTEVILNE PREDNOSTI
Integracija oglasa med uredniško vsebino nasprotuje dejanski ideji nativnega oglaševanja, da predstavi visokokakovostno vsebino, ki se popolnoma ujema z videzom in občutkom medija. Posledično se razlika med nativnimi oglasi in uredniškimi prispevki povečuje. Čeprav to načelo še nekako deluje pri velikih medijih oziroma visoko obiskanih spletnih straneh, predstavlja večje tveganje zlasti za manjše nišne medije. Po drugi strani pa s tem obstaja tudi potencial za izstopanje. Vsebina nišnih medijev se pogosto ukvarja z lokalnimi in obrobnimi temami. Zato kot rezultat strani same ne morejo ustvariti izjemnega dosega, a je lahko dosežena ciljna skupina idealna za določenega oglaševalca, odvisno od teme seveda. Tu nastopi resnična prednost nativnega oglaševanja: visokokakovostni besedilni / slikovni oglasi, ki se brez težav vključijo v bralni tok uporabnika. To ima za oglaševalce izjemno prednost, da lahko plasirajo in izvajajo visoko kakovostno oglaševanje. Mediji pa seveda s tem zadovoljijo potrebe svojih uporabnikov: po branju, informacijah, širjenju obzorij … Ljudje, ki obiščejo spletno mesto, želijo izvedeti več o svoji najljubši temi in če jim v tem okviru ponudimo ustrezne spodbude za nakup, tega ne vidijo kot nadležno reklamo, ampak kot korist zase. To pozitivno vpliva na podobo oglaševalca in tudi medija, ki vsebino prilagaja potrebam svojih uporabnikov. Kar je edino pravilno in dobrodošlo.
- Posted by Barbara Bačnik
- On 11.01.2021
0 Comments