Smo na prelomni točki kar se tiče ideje o naročninah kot skupni valuti razmerja med potrošnikom oziroma kupcem in podjetjem – dobaviteljem ter njegovimi izdelki oziroma storitvami. Ko celotno stvar izkusimo, se začnemo spraševati, zakaj smo sploh kdaj kupovali na ustaljen, fizični, skratka bolj težaven način?

Prehajamo v življenjski slog naročnin, posledično bo v prihodnje naročniška platforma bistvenega pomena. Tehnologija se izboljšuje iz dneva v dan, družbeno sprejemanje in infrastruktura pa tudi, zato je vse bolj verjetno, da se spremembe začno dogajati na vseh področjih. Pomislite, Ford ne govori več o avtomobilih, ampak o mobilnosti. Vidimo, kako so se prevoženi kilometri povečali, prodaja avtomobilov pa se je zmanjšala. Osnovna paradigma kilometrov in lastništva avtomobilov je vse bolj porušena. Novi model uporabe osebnih vozil temelji na ideji o naročniški ekonomičnosti.

In prav pojav Covid-19 že spodbuja in bo še spodbujal vse večje sprejemanje modela naročnin, s čimer bodo imela podjetja bistveno boljši vpogled v potrebe in zahteve potrošnikov. Če se omejimo le na medije v tem času, se lahko z rastjo spletnih naročnin na svoje vsebine pohvalita tako Večer kot Finance. Pri Večeru so v letu 2020 povečali število naročnin na tiskano izdajo in podvojili število digitalnih naročnin (vir). Finance pa so imele vrh naročnikov leta 2008 pri dobrih 14 tisoč naročnikih, takrat so bili vsi naročniki tiskane izdaje, imeli pa so možnost uporabe digitalnega dostopa. Danes, 13 let kasneje, so zopet pri tej številki, le da je 70 % naročnikov digitalnih. Samo v zadnjem letu je bila rast naročnikov 24 %, rast digitalnih naročnikov pa dobrih 50 % (vir).

Biti ali ne biti naročnik, to je sedaj vprašanje

“Imate pametni telefon, računalnik, dostop do interneta? Potem obstaja velika verjetnost, da vsaj občasno nakupujete preko spleta in da ste naročnik vsaj ene storitve ali proizvoda, za katerega plačujete mesečno naročnino. Kar 15 odstotkov potrošnikov ima sklenjeno vsaj eno naročniško razmerje, so v nedavni raziskavi ameriškega trga dognali analitiki družbe McKinsey & Co., kjer ugotavljajo, da naročnine potrošnikom – predvsem mladim iz urbanih okolij – prinašajo priročen, personaliziran in pogosto cenejši način kupovanja tistega, kar si želijo in potrebujejo.

Družbe, kot so Netflix, Amazon, Salesforce in Box, so orale ledino v industriji “življenja na mesec” ali t.i. naročniški ekonomiji. V ospredje je prišel kupec, katerega potrebe in želje so narekovale spremembe v tem, kako podjetja komunicirajo z njim in kako mu dostavljajo proizvode oziroma storitve”, zapiše Gregor Firbas v svojem blog prispevku.

Win-win situacija

“Če so trgovci še pred dobrim desetletjem iskali prodajne hite, ki so jih poskušali spraviti do kupcev skozi čim več različnih prodajnih kanalov, je danes ta poslovni model v zatonu. V svoji enačbi namreč ne upošteva kupca, vsaj ne novodobnega. Ta se je iz anonimne “molzne krave” prelevil v vir podatkov in uvidov za ponudnike – v naročnika, ki ga podjetja iz naročniške ekonomije poznajo do obisti in mu posledično lažje ustrežejo.

“Naročnine strankam lajšajo življenje, pomenijo eno skrb manj, prihranek časa in najpogosteje tudi denarja. Podjetjem pa na drugi strani omogočajo ponavljajoče se prihodke, ki so življenjsko pomembni za preživetje na trgu. Za to je ključen dober odnos s strankami. Naročniški model tako na nek način zagotavlja, da podjetja gradijo dolgoročen odnos s svojimi strankami, kar prinaša koristi obema stranema.

Prvo zlato pravilo: Skrb za naročnike

V naročniški ekonomiji so uspešna samo tista podjetja, ki so sposobna graditi dolgoročna razmerja s svojimi naročniki. Nove stranke predstavljajo tipično zgolj 15 do 25 odstotkov prihodkov.

Drugo zlato pravilo: Cena naročnine

Cene so eno najbolj pomembnih strateških orožij za podjetja v naročniški ekonomiji, saj so neposredno povezane s tremi temeljnimi strategijami: pridobivanjem novih strank, krepitvijo vrednosti vsakega posameznega naročnika in zmanjševanjem števila strank, ki prekinejo naročniško razmerje.

Tretje zlato pravilo: Priprava na hitro rast

Kdo si na začetku poslovne poti ne želi zrasti v resnično veliko podjetje? Podjetja morajo biti že na začetku zasnovana na varni infrastrukturi, ki ne bo postala ovira pri hitri rasti. Hkrati morajo biti sposobna stalnega prilagajanja in nadaljnjega razvoja poslovnega modela.” (vir)

Ste dobili kakšno idejo, na kaj bi se lahko na mesečni bazi v vašem podjetju naročili vaši kupci/uporabniki/stranke? Samo nebo je meja …

Pametna in povezana izkušnja interneta stvari

Naročnina ne pomeni najema avtomobila. Kot smo že omenili, se pri Fordu po novem vidijo kot podjetje za mobilnost, saj se zavedajo, da je prava vrednost v tem, kako nekoga spraviti od doma do pisarne in nazaj. Umetna inteligenca in njeno predvidevaje o vremenu, parkirnih mestih, času vožnje na delo itd. bosta morala biti del nove norme in uporabniških izkušenj v prihodnosti.

Prelomnica se nahaja v pametni in povezani izkušnji interneta stvari – od aparatov za kavo do grelnikov vode. Ko je nekaj v oblaku, so vzorci uporabe oziroma vedenja ključnega pomena za inženirje, ki razvijajo procese načrtovanja. Kot izdelek ali storitev smo lahko vedno tam, kjer nas stranka potrebuje. Vedno in povsod, predvsem pa vsakokrat, ko nas potrebuje.

Milenijci nimajo ničesar več v lasti, saj jih to omejuje – so generacija Spotify in lastniške težave niso več privlačne. Samo pomislite, kako bo moralo izgledati bančništvo do leta 2030!?

Prispevek je povzet po:
https://lifepermonth.com/si/analiza/prvaki-panoge-narocnine-ki-so-obnorele-svet

https://www.forbes.com/sites/forbesinsights/2020/06/02/are-we-at-the-subscription-economy-tipping-point–with-tien-tzuo/?sh=34ab9a602cf0