90`s: my inbox, my toolbar, my documents, my desktop, my ,… u name it

cca 2000: you (tube), your inbox, your friends, your social life, your,..˙

2009: oglaševalci, mediji, agencije, nadebudno spremljajo rast “social media” trga in ugotavljajo kako predvsem izmeriti oglaševlaske učinke na tem novem mediju. Brez učinkov namreč ni (več) oglaševalskega posla.

John Doe, po domače Janez Novak načeloma tudi nadebudno spremlja:  “vsi moji prijatelji (30 letniki), imajo Facebook profil, tretjina pa še nekakšen tvitr. Kolega mi je povedal, da se mu zdi fejsbuk super, ker je na njem izpostavil stike s starimi prijatelji iz šole, vrtca,… ki jih sicer nikoli ne bi več videl.”

Po cele dneve baje nekaj tvitajo in “updejtajo statustekste”. Pa saj to so odrasle, osebe, moji vrstniki. Čemu vse to otročje početje? Meni se zdi to bizarno in neumno. Vendar, vseeno, odprem si fejsbuk, mogoče bo pa kšna fajna za ke-pa-sm” (nodge-nodge).

Janez se odloči in odpre profil, kmalu zatem začne še tvitat, kam dlje ga zaenkrat še ne ponese, ima pa vse možnosti da skupaj s svojimi navideznimi (virtualnimi) prijatelji odpotuje (prav kmalu) še kam drugam (na kako novo mrežo).

Janez (načeloma bolj preprost človek, ne preveč geekovski ali marketinško vešč) bi na vprašanje: “povejte nam g. Janez, kako lahko izmerimo učikovitost trženja žgečkljivih video vsebin na socialnih medijih in stopnjo vaše udeležbe pri interakciji z le-tem?” najbrž odgovoril: ammmmmm, jah, no , lejte, (skratch , skratch),…. tkole bo: “medij pa nisem”

Kudos Janez!  IMHO res nisi!