V Getinteractive smo v sodelovanju z Mediano raziskali, kakšna je percepcija Slovenskih uporabnikov do spletnih oglasov. Raziskava je potekala oktobra 2019 na reprezentativnem vzorcu 1005 respondentov, starih med 15 in 65 let.

V raziskavi smo se osredotočili na:
• Uporabo naprav in pogostost dostopa do interneta.
• Odnos do (spletnih) oglasov na splošno.
• Poznavanje in uporaba programa AdBlocker.
• Preizkušanje spletnih oglasov na terenu.

UPORABA NAPRAV IN POGOSTOST DOSTOPA DO INTERNETA
Nobena skrivnost ni, da je tudi v Sloveniji dostopnost do interneta praktično zaznati na vsakem koraku, kadarkoli in kjerkoli. V ospredju gre spremljanje vsebin na pametnih telefonih skoraj v enaki meri kot na računalnikih.

Kar 67 % vseh vprašanih respondentov dostopa do interneta 4 – krat ali večkrat na dan.

Zanimivo je tudi dejstvo, da oglasi na televiziji motijo uporabnike enako oziroma še bolj kot na spletu.

Kar 67 % vseh vprašanih respondentov dostopa do interneta 4 – krat ali večkrat na dan.

Zanimivo je tudi dejstvo, da oglasi na televiziji motijo uporabnike enako oziroma še bolj kot na spletu.

Dejstvo je, da nas oglasi motijo. Še bolj zanimivo, je dejstvo, da uporabniki niso proti oglasom na splošno. Pod določenimi pogoji so jih pripravljeni pogledati.

Uporabniki bi si oglase ogledali le v primeru, če bi bili spletni oglasi kratki, bi jim ponujali produkte in storitve ki jih zanimajo ob pravem času ter ne bi bili vsiljivi in prikazani prepogosto. Oglasi bi hkrati morali biti tudi zabavni.

Kot vidimo spodaj uporabniki nameščajo Adbloker prav zato, ker smatrajo nekatere oglase za moteče.

Kateri oglasi uporabnike motijo bolj, smo preverili tudi v praksi.

Oglas A (skin), oglas B (video skin) in oglas E (courasel) so nemoteči oglasi.

Oglas C in D, pa sta moteča pop-up oglasa.

PREGLED SPLETNIH OGLASOV NA TERENU

Oglase smo postavili v realno okolje in uporabnike povprašali po motečnosti oz. nemotečnosti oglasov.

PRIMERI SPLETNIH OGLASOV

Zanimovo je dejstvo, da so oglasi na mobilnih napravah zmotijo še bolj kot na stacionarnih računalnikih. Najbolj pa bode v oči dejstvo, da je bilo v vseh oglasih, tako nemotečih kot motečih, jasno zaznati za katero blagovno znamko gre, vendar je bilo pri nemotečih oglasih zaznati tudi to, da so:

• respondenti hkrati ocenili, da je bil napredni oglas (nemoteč oglas) skoraj 1-krat manj moteč kot pop-up oglas (moteč oglas) .
• odstotek strinjanja s tem, da oglas take vrste ni bil moteč še 1-krat višji za napredne (nemoteče oglase) kot pri motečih popup iglasih,
• respondenti pri naprednih oglasnih oblikah v povprečju 1-krat manj pomislijo na blokiranje oglasa kot pri motečih oglasnih oblikah.

STRINAJNJE S TRDITVAMI PRIPRAVLJENIH SPLETNIH OGLASOV – RAČUNALNIK

STRINJANJE S TRDITVAMI PRIPRAVLJENIH SPLETNIH OGLASOV – PAMETNI TELEFONI

Kaj vse to pomeni za varnost blagovne zanmke? Iz prakse vemo, da oglaševalci seveda želijo, da se njihovi oglasi pojavljajo ob najbolj primernih vsebinah, da mediji spoštujejo uporabnika in mu ne namenjajo neomejenega števila ponovitev prikazanega oglasa ter da so njihovi oglasi prilagojeni posameznemu oglaševalskemu kanalu.
Kaj po so odgovorili anketiranci, ko smo jih vprašai, kdaj bi si vendarle ogledali spletni oglas do konca?

Respondeti pravijo, da bi si ogledali oglas do konca, če bi bili v prvi vrsti spletni oglasi:
• kratki,
• vsebovali produkte in storitve, ki jih zanimajo,
• nevsiljivi,
• zabavni.

Celotno raziskavo si lahko tukaj.